Kateri procesor naj kupim – i5 ali i7?

Prispevek je namenjen tistim, ki se odločate o nakupu procesorja in ne veste ali bi izbrali i5 ali i7.

Če je torej edini v vaši ponudbi i3, lahko sklepate, da je malenkost slabši od i5, ki bo podrobneje opisan v nadaljevanju.

Ali se odločiti za nakup ali ne je pa v prvi vrsti seveda odvisno ali uporabljate računalnik le za pisarniško rabo ali za igranje bolj zapletenih iger in zahtevnejših CAD programov.

Ne glede na to, ali želimo nadgraditi svoj računalnik ali kupujemo novega, je eno od vprašanj, ki se pojavljajo občasno, kateri procesor izbrati, ali Intel Core i5 ali i7.

Kratek odgovor, “Odvisno”, ni vse, kar hočemo slišati, zato smo za vas zbrali nekaj podrobnosti.

Nova, 8. generacija Intel Core procesorjev, ki je v septembru prišla na trg, je še dodatni dober razlog, da ponovno prevetrimo temo o procesorjih.

Zakaj prav Intel? Približno 80% novih namiznih računalnikov in več kot 90% prenosnih računalnikov ima Intelove procesorje, zato je velika verjetnost, da ga ima naš obstoječi računalnik tudi oziroma ga ima računalnik katerega si ogledujemo in ga želimo kupiti.

Intel Core i5 ali i7 nista enakega ranga v namiznih in prenosnih računalnikih, zato si najprej poglejmo kako je pri namiznih računalnikih.

V prispevku bomo srečevali pojme in tehnologije za katere bi težko našli ustrezno slovensko besedo. Mogoče bi se celo težko znašli, če bi bili izrazi poslovenjeni, tako da tehnologija Turbo Boost in Hyper-Threading ostaneta v prvotni obliki, jedro (Core) in predpomnilnik (cache), sta nam pa kot takšna že bolj domača.

Vsi našteti pojmi in tehnologije so podobni tako pri namiznih kot tudi prenosnih računalnikih.

Intel procesorji za namizne računalnike

V več pogledih sta si procesorja i5 in i7, pri namiznih računalnikih, zelo podobna.

Oba sta zasnovana na isti ključni arhitekturi procesorjev, imata iste nabore instrukcij (koda, ki procesorju dejansko pove, kaj narediti), se nahajata v istem podnožju (socket) in imata podobno grafično vezje.

Kljub osnovnim podobnostim pa obstaja nekaj ključnih razlik, ki močno vplivajo na efektivnost delovanja vsakega računalnika.

Najprej si poglejmo tabelo spodaj in potem podrobneje razložimo kaj razlike pomenijo.

Število jeder

Procesorji i5 in i7 imajo štiri jedra, medtem ko imajo modeli i3 samo dva.

Od vseh razlik med procesorji je število jeder tisto, ki najbolj vpliva na zmogljivost.

Torej, tu razlike, med procesorjema i5 in i7, ni. Vsako jedro je dejansko lasten procesor – naš računalnik bi še vedno deloval (počasi) z enim samim jedrom.

Imeti več jeder pomeni, da lahko računalnik dela učinkovito na več kot eni nalogi hkrati. Mi lahko nemoteno delamo, v ozadju pa se npr. izvaja protivirusni pregled.

Kaj je Turbo Boost?

Tehnologija Turbo Boost dinamično povečuje časovno hitrost procesorjev Core i5 in i7, kadar le-ta potrebuje več moči za svoje delovanje.

To pomeni, da čip lahko porabi manj energije, proizvaja manj toplote (večino časa) in samo povečuje moč, ko to potrebuje.

Frekvence v tabeli so lahko višje vendar so brez tega dodatka zavajajoče, saj procesor s Turbo Boost tehnologijo doseže višje hitrosti.

Na primer, i3-7300 deluje na 4GHz v primerjavi s 3,5GHz pri i5-7600. Procesor i5 lahko po potrebi poveča hitrost do 4,1GHz, tako da bo na koncu hitrejši.

Ali potrebujem Hyper-Threading?

Hyper-Threading je najbrž kar najpogostejše vprašanje vsakega uporabnika. Kaj to je in ali to funkcijo sploh potrebujem?

Zmedeno se počutimo, ko pregledujemo specifikacije procesorjev i3, i5 in i7. Tako i3 kot i7 vsebujeta Hyper-Threading, i5 pa ne.

Običajno pričakujemo, da bo vsaka nadgradnja vsebovala več funkcij, kar pa tu ne velja. Hyper-Threading je v bistvu trik, ki ga uporablja operacijski sistem Windows, da vsako posamezno jedro procesorja sprejema kot dve virtualni, navidezni jedri.

Operacijski sistem lahko porazdeli obdelovalne naloge med temi navideznimi jedri, da bi nekaterim aplikacijam pomagal hitreje izvajati in vzdrževati delovanje sistema, če hkrati deluje več aplikacij.

Seveda nas čudi, da i5 ne vsebuje Hyper-Threading tehnologije pospeševanja hitrosti, še posebej, ker je prisotna na cenejših modelih procesorja i3. Možna razlaga je, da je Hyper-Threading preprosto onemogočen na teh modelih, da je vse skupaj le prodajni trik, da bi se odločili za nakup i7 procesorja.

Predpomnilnik procesorja

Nazadnje pridemo še do predpomnilnika procesorja. To je majhen odsek pomnilnika, vgrajen v procesor, ki hrani kopije podatkov, ki so prisotni v glavnem pomnilniku.

Procesor potrebuje veliko manj časa za pridobivanje podatkov iz tega predpomnilnika, zato je čas, potreben za obdelavo teh podatkov, zmanjšan. Večji ko je predpomnilnik hitrejše bo delovanje.

Ker je hitrost dostopa do pomnilnika tipično 5 do 10 krat večja od hitrosti glavnega pomnilnika, lahko pri pravilni uporabi dosežemo bistveno povečanje hitrosti dostopa.

Seveda je to možno samo, če se bo pri večini dostopov zahtevana informacija nahajala v predpomnilniku. Za vse predpomnilnike valja, da so za programerja nevidni. To pomeni, da vgraditev ali dodajanje predpomnilnika v računalniški sistem ne zahteva nobenih sprememb v programih.

Igral bi igrice

Takole je: za igranje iger, kot so npr. Battlefield, .. potrebujemo najprej ustrezno grafično kartico, kar pa zadeva izbiro procesorja pa ne bomo občutili bistvene razlike med i5 in i7.

Kako da ne? Hyper-Threading ne nudi prav veliko koristi, saj igre resnično izkoristijo le štiri jedra, zato dodatna štiri virtualna jedra ne nudijo pričakovanega efekta. Vendar pa obstajajo izjeme. Serije najnovejših iger Total War izkoristijo moč i7 zaradi številnih enot, ki medsebojno sodelujejo na bojnem polju.

Intel procesorji za prenosne računalnike

Precej je podobnosti z namiznimi računalniki, so pa zmogljivosti pri prenosnih računalnikih kar okrnjene, če nismo dovolj pazljivi pri navedenih specifikacijah. Obstaja mnogo verzij i7, glede na ostale komponente računalnika in uporabo.

Večinoma imajo več pomnilnika, boljšo integrirano grafiko in hitrejši Turbo Boost kot i5 in so dražji od slednjih.

Ko govorimo o več verzijah procesorja mislimo na pripone.

Pripone so pomembne, saj povedo, kaj so imeli izdelovalci v mislih pri izdelavi procesorja.

Zaključek

Torej, če zaključimo, Intelova linija procesorjev je daleč od tega, da bi lahko rekli, da je preprosta.

Procesorji za namizne računalnike so morda bolj logični kot procesorji za prenosne računalnike, vendar moramo pri obeh dobro pogledati specifikacije, preveriti število jeder, hitrost in Hyper-Threading, da bomo resnično razumeli, kakšno moč lahko pričakujemo.

Če še vedno niste prepričani, kateri procesor je najprimernejši za vas, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo svetovali.

Preverite tudi ugodno ponudbo prenosnih in namiznih računalnikov v naši spletni trgovini.